Kaj pomeni verifikacija in validacija meroslovne programske opreme ? PDF

Preskušanje (verifikacija in validacija) meroslovne programske opreme. Najpomembnejše lastnosti merilnega instrumenta so merilna negotovost in zanesljivost, ne glede na to ali je instrument elektromehanski, elektronski ali krmiljen s programsko opremo. Programska oprema lahko na negotovost merilnega rezultat vpliva npr. z implementiranim algoritmom zaokroževanja, kar je samo en vidik možnih vplivov. Nujno je tudi preverjanje izpolnjevanja zahtev zaščite potrošnikov pred poneverbo merilnih rezultatov ali preverjanj skladnosti programske opreme v serijski proizvodnji z odobrenim tipom, še posebej v primeru kompleksnih (porazdeljenih) merilnih sistemov. Zakonsko meroslovje ima dodatne zahteve – programska oprema zakonskih meril ne sme vsebovati nedokumentiranih funkcij in mora zagotavljati zadostno zaščito programske kode in parametrov shranjenih v pomnilniku ali med prenosom po komunikacijski povezavi.

Programski modul v merilnem instrumentu je ustrezen, če pravilno izračuna vrednost izhodnega parametra »O« za dano vrednost vhodnega parametra »I«. Poleg tega se za zanesljiv program zahteva, da pravilno izračuna rezultat ne glede na obremenitev računalnika, na katerem se izvaja ali obremenjenost komunikacijskih povezav.

Med preskušanjem se najpogosteje preverja numerično točnost računanja upoštevaje uporabljeni algoritem, uporabljeni programski jezik (tip spremenljivke, zaokroževanje) in operacijski sistem.

Zahteve za kakovost meroslovne programske opreme lahko izhajajo iz zakonodaje, standardov za kakovost programske opreme, varnostnih standardov, standardiziranih zahtev za usposobljenost laboratorijev ali so pa kombinacija navedenih. Najpomembneje lastnosti programske opreme (po standardu ISO/IEC 9106 so funkcionalnost in zanesljivost.

Več na strani MIRS-a.